Delo na domu – primer iz prakse

Z novim delodajalcem se dogovarjamo o delu na domu. Kako se to izvede? 

V kolikor delodajalec in delavec soglašata, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca, se med njima sklene pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. Gre za klasično delovno razmerje, ki mora zaradi specifike dela vsebovati nekatere izjeme. Posebnosti te pogodbe so opredeljene zlasti v določbah od 67. do 71. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07; v nadaljevanju ZDR).

Po ZDR se za delo na domu šteje, če delavec opravlja delo:
•    na svojem domu,
•    v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca ali
•    na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

Med delodajalcem in delavcem se sklene pogodba o zaposlitvi, v kateri se uredijo vse pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. Delavec, ki opravlja delo na domu, ima namreč skladno z določbami ZDR enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.

Za uporabo sredstev pri delu na domu, ima delavec pravico do nadomestila. Višino nadomestila pa določita delavec in delodajalec s pogodbo o zaposlitvi.

Četudi delavec opravlja delo na domu, je delodajalec tisti, ki je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. Kršitev te določbe predstavlja prekršek, delavčevi prostori morajo ustrezati zahtevam varstva pri delu.

Ravno v ta namen, mora delodajalec v primeru dela na domu, po določbi 4. odstavka 67. člena ZDR o nameravanem organiziranju dela na domu, pred začetkom dela delavca, obvezno obvestiti inšpekcijo za delo (kršitev te določbe predstavlja prekršek).

V kolikor inšpektor za delo ob prejemu obvestila ali kasneje ugotovi, da je delo na domu škodljivo oziroma da obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja ter v primerih, ko zakon ali kakšen drug predpis določi, da se kakšna dela ne morejo opravljati na domu, inšpektor za delo skladno s 70. členom ZDR delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu.

Delavčevi prostori morajo ustrezati zahtevam varstva pri delu, delavec pa mora delodajalcu dovoliti občasne preglede, saj slednji zagotavlja varne pogoje dela in mora pred začetkom dela obvestiti inšpekcijo za delo.

V zvezi z delom na domu je potrebno opozoriti na dve kršitvi, ki ju ZDR opredeljuje kot prekršek:
•    če delodajalec o nameravanem organiziranju dela na domu ne obvesti inšpekcije za delo pred začetkom dela delavca v skladu s 4. odstavkom 67. člena ZDR (zagrožena globa v višini od 750 do 2000 EUR za delodajalca – pravno osebo, od 200 do 1000 EUR za manjšega delodajalca – pravno osebo (ki zaposluje 10 ali manj delavcev) in od 100 do 800 EUR za delodajalca posameznika ter odgovorno osebo pravne osebe ter tudi za odgovorne osebe v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti (231. člen ZDR) in
•    če delodajalec ne zagotavlja varnih delovnih pogojev pri delu na domu v skladu z drugim odstavkom 69. člena ZDR (zagrožena globa v višini od 1500 do 4000 EUR za delodajalca – pravno osebo, od 300 do 2000 EUR za manjšega delodajalca – pravno osebo (ki zaposluje 10 ali manj delavcev) in od 150 do 1000 EUR za delodajalca posameznika ter odgovorno osebo pravne osebe, ter tudi za odgovorne osebe v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti (230. člen ZDR).

Za delo na domu se ne šteje tisto delo, ki ga delavec, ki sicer opravlja svoje redno delo v prostorih delodajalca, občasno odnaša delo domov ter ga tam opravi, dokonča ali dopolni. Za delo na domu se šteje, če delavec opravlja delo na domu vsak dan v delovnem tednu ali nekaj dni na teden.